Dolenc namignil na možnost decembrskega zvišanja obrestnih mer

Svet Evropske centralne banke (ECB) v četrtek pričakovano ni spreminjal evrskih obrestnih mer, potem ko jih je pred tem dvignil junija in septembra. V svetu so ob tem opozorili na zaostrene pogoje financiranja in na negativne vplive rastočih cen energentov.

Cene energentov namreč še naprej rastejo, njihova rast presega septembrske napovedi ECB, to pa ustvarja pritiske, ki zvišujejo inflacijske obete in znižujejo pričakovanja glede gospodarske rasti.

Inflacija, ki je bila septembra pri 3,8 odstotka, naj bi tako v naslednjih četrtletjih ostala občutno nad ciljno dvoodstotno ravnijo. Vsaj na krajši rok takšna gibanja krepijo širša inflacijska pričakovanja, razvoj dogodkov pa je odvisen predvsem od tega, kako močan bo energetski šok in kako dolgo bo trajal. Močnejši in dlje časa trajajoči energetski šok bo krepil posredne in sekundarne učinke ter potisnil inflacijo navzgor, je bilo sporočilo sveta.

"Če se razmere ne bodo bistveno izboljšale, je december tisti trenutek, ko bodo potrebne spremembe, ki bi bile sicer lahko že danes izvedene, pa so nekako odložene," je po dvodnevni seji sveta ECB, ki se je končala v četrtek, v pogovoru za Radio Slovenija dejal guverner Banke Slovenije.

Glede skrbi, da bi se utegnila inflacija, gnana z dražjimi energenti, prenesti tudi na druga področja, med drugim na plače, je Dolenc odgovoril: "Kaže se trend, da se znajo učinki preko učinkov cene energentov, potem cen hrane in tako naprej, preliti tudi širše v ekonomijo. Tega se zavedamo."

Tokratno sejo sveta je sicer zaznamovalo sporočilo predsednice ECB Christine Lagarde, da bo s 7. februarjem, skoraj devet mesecev pred iztekom sedemletnega mandata, zapustila položaj. Dolenc je povedal, da se je o tej možnosti ugibalo že dlje časa. "To je osebna odločitev, težko jo komentiram. Dejansko nismo vedeli, da bo ta odločitev sporočena, se je pa nekako pričakovalo, da se v teh tednih, mesecih takšna odločitev zna zgoditi," je dejal.

Naslednika oz. naslednico Lagardove bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU, natančneje voditelji 21 članic z evrom, med katerimi je tudi Slovenija. Med najresnejšimi kandidati se omenjata nekdanji guverner nizozemske centralne banke Klaas Knot in nekdanji guverner španske centralne banke ter trenutno prvi mož Banke za mednarodne poravnave Pablo Hernandez de Cos.

Dolenc o imenih ne želi špekulirati. "Želim si samo, da bo naslednik gospe Lagarde takšen predsednik, ki bo dejansko kot svojega vzel mandat, ki ga kot Evropska centralna banka imamo, torej stabilnost cen," je guverner še povedal za Radio Slovenija.